nekaj vprašanj

См. также в других словарях:

• ГРАФЕНАУЭР — (Grafenauer), Бого (p.16.III.1916) югосл. историк, словенец. Окончил филос. ф т Люблинского ун та. В 1946 участвовал в работе междунар. комиссии по установлению границы Югославии с Италией и Австрией. С 1951 проф. Люблинского ун та. Специалист по …   Советская историческая энциклопедия

• motíti — in mótiti im nedov. (ȋ ọ) 1. delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: tu te ne bo nihče motil; bojim se, da me bo to motilo pri pisanju; motiti koga pri delu, jedi, učenju; motiti koga s klepetanjem / motiti koga v premišljevanju… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• razčístiti — im dov. (í ȋ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• gledé — prisl. (ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, s katerega se kaj presoja: preizkus materiala glede na odpornost; oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost; glede na to, da je cesta slaba, ne smeš voziti prehitro // izraža primerjavo, nasprotje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• identifikacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na identifikacijo: identifikacijski proces / zastavil mu je nekaj identifikacijskih vprašanj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• nèdelikáten — tna o prid. (ȅ ȃ) ki ni delikaten: položaj je nedelikaten; zastavil mu je nekaj nedelikatnih vprašanj / nedelikaten človek / uporablja nedelikatne besede nèdelikátno prisl.: nedelikatno pripovedovati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• nèrazjásnjen — a o prid. (ȅ ȃ) ki ni razjasnjen, ni pojasnjen: nerazjasnjena teorija / ostalo je še nekaj nerazjasnjenih vprašanj / redko nerazjasnjeni pojmi nedoločeni, neopredeljeni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• vŕsta — e ž, rod. ed. stil. vrsté (ŕ) 1. kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga poleg druge ali druga za drugo v eni smeri: vrsta se je pretrgala, strnila; otroci so naredili vrsto; poravnati vrsto; stopiti iz vrste; vključiti se v vrsto; dolga,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• žgáti — žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti // imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika